Razširjena uporaba aluminijevih kompozitnih plošč pri gradnji fasadnih oblog, notranji in zunanji dekoraciji ter na drugih področjih izhaja iz delovnega mehanizma, ki ga tvori organska kombinacija njihove notranje strukture in lastnosti materiala. Ta plošča je oblikovana z visoko-temperaturnim in visoko{2}}tlačnim kompozitnim oblikovanjem dveh plasti plošč iz aluminijeve zlitine in srednjega polimernega jedra. Vsaka plast opravlja določeno funkcijo v strukturi in s povezovanjem vmesnikov in sinergijskimi učinki dosega celovito zmogljivost lahke, visoke trdnosti, odpornosti na vremenske vplive, estetike in enostavne obdelave.
Z vidika strukturne mehanike imajo plošče iz aluminijeve zlitine visoko trdnost in modul, ki zagotavljajo glavno togo podporo in odpornost na upogibanje plošče. Ko na površino plošče delujejo zunanje obremenitve, površinska aluminijeva zlitina najprej prenese natezne in tlačne obremenitve ter enakomerno prenese obremenitev na celoten presek, s čimer se izogne lokalnim deformacijam ali poškodbam. Material srednjega jedra je večinoma izdelan iz polietilena nizke-gostote ali njegovih modificiranih-polimernih materialov, ki zavirajo gorenje. Čeprav je njegova trdnost nižja od trdnosti kovin, ima dobro žilavost in sposobnost absorpcije energije. Igra vlogo "strižne povezave" in "blažilne izolacije" v strukturi, učinkovito povezuje obe plošči v celoto in razpršuje energijo s plastično deformacijo pod udarcem, kar zmanjšuje tveganje krhkega zloma. Kar zadeva toplotne in zvočne lastnosti, nizka toplotna prevodnost materiala jedra daje aluminija-plastični kompozitni plošči določeno stopnjo toplotne izolacije, upočasni prenos toplote čez stranice plošče in tako izboljša energetsko učinkovitost ovoja stavbe. Njegova porozna ali penasta struktura prav tako blokira širjenje zvočnih valov in tako izboljša zvočno izolacijo v zaprtih prostorih. Ta sestavljeni učinek, ki izhaja iz kombinacije različnih materialov, omogoča plošči, da doseže cilje lahke, toplotne izolacije in zvočne izolacije hkrati-dosežke, ki jih je težko doseči z enim samim materialom.
Princip delovanja površinskega premaznega sistema se odraža predvsem v njegovi zaščitni in dekorativni funkciji. Prevleka uporablja fluoroogljikovodik ali poliestrsko smolo kot matrico, ki se strdi pri visokih temperaturah, da tvori gost neprekinjen film, ki se tesno oprime površine plošče iz aluminijeve zlitine. Ta film učinkovito blokira erozijo ultravijoličnih žarkov, kislega dežja, solnega pršila in industrijskih onesnaževal ter preprečuje oksidacijo in korozijo kovinskega substrata, hkrati pa ohranja barvno stabilnost in sijaj. Nizka površinska energija premaza prispeva tudi k samo-čiščenju, zmanjšanju oprijema prahu in madežev ter podaljšanju življenjske dobe videza.
Procesno načelo sestavljenega procesa je enako ključno. V pogojih visoke temperature in tlaka je material polimernega jedra v staljenem ali pol-staljenem stanju, popolnoma zmoči ploščo iz aluminijeve zlitine in je podvržen medfazni difuziji in mehanskemu sidranju, da tvori močno lepilno plast. Ta vezava ni odvisna le od fizičnega medsebojnega zaklepanja, ampak tudi od določene stopnje kemične združljivosti, zaradi česar se plasti med dolgotrajno-uporabo težko razslojijo ali luščijo.
Na splošno načelo delovanja aluminijastih kompozitnih plošč temelji na komplementarnih lastnostih kovinskih in nekovinskih materialov. Z razumno plastovito strukturo in medfaznim lepljenjem dosega plošča sinergijski učinek v smislu mehanske{2}}nosilnosti, okoljske prilagodljivosti, toplotne in zvočne izolacije ter dekorativne zaščite. Razumevanje in uporaba tega mehanizma zagotavlja znanstveno podlago za inženirsko načrtovanje, izbiro materialov in optimizacijo delovanja, kar mu omogoča, da še naprej igra pomembno vlogo v različnih arhitekturnih scenarijih.
